Harmonija čudnih dni

Nebo je polno njih kometov,
življenje polno je zapletov,
danes srečen sam se zdiš,
a jutri v temi krvaviš.

Sonce nad morja vedno znova,
dviga se in je svetloba,
vendar vedno znova pade,
v temačne vse brigade.

Danes toplo vreme ruši,
vse zalive jih osuši,
jutri pa bo dež izpolnil
vse zalive spet napolnil.

Začaran krog ta ironija,
vse okoli se razbija,
vendar vedno znova raste,
čudne glej sedaj obraze.

Luna zvezdam se ne klanja,
več harmonije ne ohranja,
zdaj le ždi in misli si
da v vesolju boljše ni.

Sijaj njen bled svari ozemlje
da prevzela bo povelje,
vendar spet bo sonce zlato,
spremenilo jo v copato.

V harmonijo takih dni,
gledava le jas in ti
saj zlato sonce bleda luna
ne more vzeti mi poguma.

*Roberto*

Gospodična

Nekoč živela gospodična,
bila lepa je in mična,
nosila zlate je uhane,
usta polna te omame.

Gospodična si želi,
da en fant jo osvoji,
ampak ker fanta ni in ni,
punca žalostna se zdi.

Hodi z sklonjeno glavo,
svet podrl se je za njo,
vendar v upanju živi,
da kdaj princ njen prileti.

Mine leto,dve al tri,
ampak princa ni in ni,
čaka na njegov prihod,
ki bo lep in poln dobrot.

In res v naslednjem letu,
ko ljubezen je v razcvetu,
takrat zagleda ona njega,
kakor da bi bil fant cvetja.

Poljub sta tihi si podala,
za vedno skupaj sta ostala,
ljubila večno sta oba,
saj skupaj lahko sta bila.

*Roberto*

Izgubljen dih

Solzne moje so oči,
sijaj v njih a ga več ni
zdaj se vidi le še senca
prazna moja je potenca.

Tih šepet otožne misli
raje bi visel na vislih
kaj lahko se še zgodi
ko tebe zdaj ob meni ni.

Ni ga slabšega občutka
to življenje ni več žurka
zdaj prepeva mi srce
za njega vse zgubljeno je.

Nov naj dan zaceli rane
ki so ga tesno obdale
naj se zbudi v novi dan
kjer bo z ljubeznijo obdan.

Vendar to se ne zgodi,
mrtev vsaki dan se zdi,
zdaj izgubljene so vse misli
vsi strahovi so kar prišli.

Kaj če več ni ljubezni zame
kaj če spadam med osame,
ne predaja je kot smrt
jas pa nisem tak zaprt.

Sledni dnevi malo boljši
orkan po srcu ne pustoši
zdaj le močna burja groba
a ni več huda ta tegoba.

Srečal deklo zanimivo,
ljubezni lahko ji dam obilo
vendar nočem in ne smem
saj ljubezni sanjat več ne vem.

Minilo leto mala dekla
se ljubezni ni odrekla,
zato sem srce ji odprl
in v njenega se zazrl.

*Roberto*

Mala moja

Zvezde v daljavi ždijo,
morda le tebe si želijo,
morda želijo tvoj sijaj,
a ga več ne bo nazaj.

Še luna ki blizu se podi,
rada bila bi kakor ti,
vendar tega ji ne daš,
saj to je vse kar le imaš.

Ostri žarki te lovijo,
vsi te lepote si želijo,
vendar ti je ne prodaš,
raje zase jo imaš.

Vsi planeti in vse zvezde,
bi rade vate bile odete,
pa vsem upiraš se saj veš,
da storiti to ne smeš.

Vsi želijo tvoj sijaj,
a jas odnesem ga sedaj,
saj le meni ga podeliš,
saj le zame ti žariš.

Dnevi topli vedno znova,
tja v daljave vse do groba,
kjer ta zgodba se konča,
in druga naju že obda.

V večnosti bova ostala,
skupaj jas in ti postala,
ljubezen pa bo rasla dalje,
v neskončnost in še dalje.

Zlati časi ti žarijo,
naj se nikoli ne izgubijo,
saj brez tebe sem zgubljen,
in za vedno pogubljen.

*Roberto*

Pismo njej

Pišem pismo na naslov,
ki nekoč bi bil ves moj,
tja kamor pismo ne prispe,
daleč,daleč proč od nje.

Črke z zlatim tem črnilom,
sladkim sočnim tem polnilom,
ki zavzema vse prostore,
presledke male te predore.

Sonce ki na list zasije,
žarkov svojih ne razlije,
le osvetljuje prazen list,
od njega ostane le obris.

Izginja zadnji žarek sanj,
izgubljen odtenek teh spoznanj,
a morda spet novi se prične,
ta krila zlata spet razpne.

Nemiren tok,šepet potoka,
mi dajejo objem otroka
a sprašujem se zakaj,
odšla si vstran,boš kdaj nazaj?

Vetrič tih me ignorira,
morda si ne želi prepira,
le potok mi še prisluhne,
potem pa v tišino se potuhne.

Ostal sem sam a ne za res,
saj v roki mam še par peres,
z njimi dneve si opišem
nasmeh na lice sam narišem.

*Roberto*

Se spolniš?

se spolniš kdaj na moje sanje,
na moje drobno potovanje,
ko sem kakor drugi svet,
ki je kakor beli cvet.

Se spolniš kdaj na moje misli,
ko po duši iščem visli,
ko sem kakor bel utrinek,
če le na te nardim učinek.

Sonce mi je mati zemlja,
jas sem drobna misel,želja,
a zvezdice na nebu tam,
me budijo v nov dan,
da zaspati ni mogoče,
ker ob meni dekla joče.

Nežna koža njenih rok,
in na ustnicah le jok,
me zbudi in me premaga,
je to za deklo nova zmaga?

Joka dekla tam ob meni,
za vse drugo se ne zmeni,
kaj narobe je jo vprašam,
z vprašanjem ne odlašan,
vendar ona dalje joče,
kaj dogaja se,kaj hoče…

Takrat me deklica pogleda,
v očeh iskri se ji beseda,
da me ljubi govori,
tale iskrica z oči.

Počasi nežno jo objamem,
trenutek le za njo ukradem,
občutim kako se umiri,
iz nje ljubezen le žari.

Zdaj se joka,a od sreče,
njeno srce hrepeneče,
jas le objemam jo ker vem,
da zgubit nikoli je ne smem.

Se še spolniš teh besed,
ko naposlet bil sem slep,
ko sem rekel »ljubim te!«
saj želel sem tebe le!

*Roberto*

Sence:

Sence potopljene v modrost sveta,
so kakor vedra z vodo brez dna,
nimajo dna a vodo držijo,
tudi brez ročaja v zraku vzdržijo.

Sence ki svoje so sanje zgubile,
našle so nekaj pod kaj so se skrile,
ne niso se skrile le v novo plat se zavile,
tam spet so nove sanje odkrile.

Senčni zdaj čari nam dajejo vedet,
da tudi črnina modrosti premore,
velike modrosti skrite v dlaneh,
to niso ostanki ki bili bi v smeteh.

Senca zakriva pod ščitom se teme,
a svetlobi podarja delčke spoznanj,
delčke ki jih je tvegala zanj,
delčke ki jih daje skrivaj.

Senca v duše naše se zliva,
a jo v resnici svetloba prekriva,
svetloba v nežnih spektrih svetlobe,
ki se lomi na barve in zvoke,
nežne zlate in popolne podobe.

*Roberto*

Še oblak te želi

Tihi oblaki na nebu hitijo,
gledajo te in si te želijo,
gledaš jih iz lepe doline,
lepi so v barvah sivine.

Želiš si jih vendar ne veš,
saj vidiš oblake v barvah ti dveh,
ena je črna,druga je bela,
zmešani sta in postala je siva.

Iz dveh zornih kotov,
iz dveh tujih strani,
vidiš oblake porednica ti,
smehljajo se in k tebi želijo,
vendar ne vejo kak naj te dobijo.

Gospodična ne ve kaj si želi,
katero pot zdaj izbrala bi si,
negotovo zre v oblakov sijaj,
popolni so a to ni njen raj.

Stopaš po potki z temi predsodki,
tiha si in tihi so zvoki,
vendar v tebi nekaj živi,
kar vsak oblak si od nekdaj želi,
nekaj kar daje popoln ti sijaj,
oblak se zaveda,nebo te nazaj.

Izbrala si punca novo je pot,
ta pot je čista in brez teh zmot,
tu vlada le ena barva neba,
tu ni oblakov tu sploh ni neba.

Svetloba obdaja tam tvoje telo,
v celoti žariš,si lepa zelo,
zdaj pa naredi korak en naprej,
uživaj in sanjaj,ne gledaj nazaj.

*Roberto*

Ta svetel spomin

Nežni oblaki na nebu hitijo,
v svoji podobi neskončni se zdijo,
še angeli drobni razpirajo krila,
tamle poglej,to svetlobna je vila.

Vsa ta prelepa in topla peresa,
podajo vprašanje:So tole nebesa?
Po tihem odplazim se v doline,
sladki cvetovi in delček miline.

Žarki obsevajo vse nežne snežinke,
že zima prinaša čarobne utrinke,
med drobci beline,te mrzle krasice,
izginjajo sanje poletne cvetlice.

Se zdaj poraja spet novo vprašanje,
kje snežinke končajo vso to potovanje,
a ta odgovor že davno je jasen,
gredo k zvezdam saj dan je spet jasen.

A to je le slika iz toplih sipin,
ki je postala v času spomin,
zdaj le razpada v obleki vseh misli,
so v resnici sadovi vsi isti.

*Roberto*

Težko čakanje

Rob in tiha mesečina,
delček mojega spomina,
se kakor mali zdi odtenek,
mali in osamljen zmenek.

Sam po postelji se valjam,
to noč ko te spet pogrešam,
saj daleč proč si odšla,
pustila si me samega.

Še dva dni in pol noči,
manjka da se vrneš ti,
da spet toplo me objameš,
spet z poljubom me prevzameš.

Misel močna neizprosna,
zdi se da je vsemogočna,
a vedno znova me odpelje,
v tvoje sanje me popelje.

Ostra mračna zarja fina,
kje zdaj moja si deklina,
ali misliš name zdaj,
a se vrneš jutri kaj.

Tika taka ura zlata,
moje srce pa še čaka,
da se vrneš spet nazaj,
v ta mali najin raj.

Še en dan spet neizprosen,
a jutri z tabo bom ponosen,
saj dočakal bom vse to,
kar vzelo tvoje je slovo.

*Roberto*

Upam da vam je kaka izmed pesmic všeč
in če vam je potem je moj namen popoln.
Lep dan in sayonara

*Roberto*

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)