Sveti se kot biser, a je ne vidiš
sveti se kot toplo morjem, ki ti vzame dih,
ko ga sonce osvetli, a je še vedno ne vidiš.

Ali vem svojo misel razbrati stoje?
Je li čudno ne čutiti s tvojim nebom?
Zadane bol tvoj kot spomin nekoč, nekje..
Še nasle...

Mislim svtovljansko držo, svojo hrabrost v poletu
z mano potuješ in z mano bi prespala na vsakem kavču divje Afrike

z mano ...

Čeprav tako daleč, pa kljub vsemu čisto ob meni,
potapljam se v sanje, predajam zdaj morski se peni...
Ne vidim naprej... ...

Patetično
a naenkrat mi je ostalo
le še računanje iksov
ki postajajo vse bolj barviti.

Preko drevesnih vrhov
žarek upanja
razsvetli dušo.
Sence prijetne hladijo
razgreto srce.
Poljub ...

Se spuščam z vetrom,
ki ga daljna moč v
naročje mi prinaša,
po poti s kamenjem posuti.
Lahkotnost bivanja in sonce,
ki ga ...

Kartonasta škatlica,
na njej rdeč trikotnik,
na zunaj povsem neškodljiva,
znotraj nje pa ena sama...

Nič ni težje kot si sam
sam sem si še nepoznan,
situacije razkrivajo,
kako sem res oblikovan.

Povsod so ...

Živim v ljubljani.
Tu je nogomet doma,
od 1909-ega leta.
Hermes so ustanovili dijaki,
Ilirijo lokalni veljaki.
...