Prekril bom odsotnost svoje duše
nadomestil jo bom z lažmi
kazal ti bom nasmeh in si mislil svoje
na svoj grd način si bom mislil svoje...

Z rahlim priduhom prašnate zemlje
in zatohlostjo rane mladosti
je ožemal življenje,
da kakšna bi kaplja od njega
še plodna tla ...

Žarek veselja te obsije
in ti zareže globok nasmeh na obraz
kot kristali se svetlikajo tvoje oči
kot snežinke obsijane v temni noči ...

nad moje misli se črni oblaki zgrinjajo
saj sive celice se ne strinjajo,
kako bodo rešile težave,
k niso tako nedolžne narave

...

za čisto malo ljubezni
prosila je
sključenih ramen
na belo mesečino
narisala svoj svet
na nebo pripet
...

 Ko tih dih izriše sl Beri dalje...