Nekoč sem z zobmi
nabirala borove iglice:
žiljenje je imelo okus
in nekaj sladkega
se mi je zajedlo za nohte 

poletje je odšlo:
tokrat brez krvavega končnega preobrata
brez novega nezadnjega slovesa
tokrat se je začelo s koncem...

Nekateri ljudje so kar tako,
malo važni, afnavi pa so...
v uradih kjer pohlevno čakamo,
premetavajo papirje, pomembne,
...

Modro je nebo
nad Rudnikom
kot bi otrok razlil
vodo, v kateri je mešal tempere

O, poletni čas
čas brezde...

Danes, včeraj, jutri...
Svilnate misli mi nosijo tvoj koralni vonj.
Žametni njih dotiki klijejo tvoje besede, ki so tako daleč... Beri dalje...

Idealist poklekne pred oltar nevidni,
ki bil je tam že dolga leta,
njegova vera z leti je odvzeta,
zaman ozira se nazaj na tiste dni...

Srečni lasje ki v vetru drhtijo in samotne tiste skale, ki ob morju gole leže, poslal sem pogled, čez daljne poljane slovesa, polomil ta dan, ukriv...

Sprašujem tebe.
Izprašujem sebe.

Želim vedeti,
kolikšen je davek, da sonce še zahaja rdeče...

Gledala sem te.
Počasi si rezal moje bele peruti.
Bilo mi je vseeno,
ker sem imela tebe. ...

Le kam naj skrijem sonce,
ki name sedaj sije,
ki oblake topi in dež suši?