Kdo sliši besede
ko se riševa s snežikami
v nanovo pobeljeno vesolje?

Ti si ti,
kljubovaljna zobu časa,
smer znana ti je naša,
lučka upanja, ki ne ugaša.

Skozi ozko špranjo zaprtih vrat
je slišati rezko hladno žvižgajočo pesem vetra.
Kot nagajivec se smeji in žgečka lesene podplate.
Vr...

Vse belo je nad mano. Božajo me nečutni dotiki sanj.
So. Čutim jih. Čeprav jih ni. Nežno se utopijo mi v lica.
S črtalom potegnejo konice...

V najlepšem delu
našega mesta
tam kjer je park
in otroško igrišče

...

Kadar sta le utegnila
čez teden sta grešila
v mislih, dejanjih in lažeh.
Z besedami o teh stvareh

 ...

Sedim, razmišljam, skušam razumeti,
vrat do sreče ne zmorem si odpreti.
Ogromno napak se v letih je nabralo,
ko...

why should i care
why should i  cry
life is beautiful
and love wont never die

odmev v prazni glavi
sledi neznani pojavi,
ki grize in trga razum
od nekdaj že zbleden um.

list papirja raztrga...