Sivina zastrla je modrino,
iztiska roso, ki hladi mojo mi vročino,
pušča sledove v koži in me reže,
bolečina moje srce vpreže,
kakor vran tema stistka mi oko,
skirvam svojo biserno solzo.

Daljava zdi se vse bolj blizu,
poljub podoben bolj ugrizu,
svet, ki nekoč je bil mi znan,
kot vesolje postaja nedognan,
izgublja v viharju smisel se življenja,
že jutra polna so trpljenja.

Bližina lomi mi kosti,
kakor udarec se mi zdi,
a je zbledela moja mi lepota?
pomembnejša druga je divota?
pot pa ulica je slepa,
na koncu pa nobenga ni obeta.....

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---