Nora sem.
Ali vsaj norim.

spremembe neba
sprejemam kot spremembe
mojega smeha

gledam liste
odpadajočih misli
in porumenim
pordečim
se posušim

kasneje v trenutku
ozelenim
brez pomladi

obračam glavo proti nebu
in vidim razpoke cest
betoniram na novo
mešalec besed

stopam v mehko pot
svežine sivine
puščam stopinje
na nebu

odrevenim
razvejam svoje roke
ovejim se
deblo brez votline
odmeva moje oči

rodim plodove
jih nabadam nase
postanem jež
jež v pozni jeseni
brez svoje luknje
iščem brlog medveda
da bi bila plurikulturna

in se ugriznem v jezik
zvem da si lažem

izpulim par las
in stečem na oblak
kjer se vtopim
Vate.
nerealnost
norost

in se zavem
Da norim.
Da sem nora.
In ljubim to.
svojo norost

Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev)

---