Stari menih zašij mi oči,
dih harfe zveni v nemirni somrak,
na pragu svobode zastane korak.

Povej sestrica,
zakaj sivi so tvoji lasje?
Kdo ve, kdo ve...

V žrelu himere, ki poeta zavaja,
kristalni lestenec, krvave so stene.
Rane cvetijo, tvoj cvet pa veni
v visečih vrtovih izgubljenega raja;
kostanji in skodelica čaja na mizi.

In spet grem sam,
a kam, a kam?

Onstran sveta so polja vanilije.

Komentiraj pesem na forumu.
(6 komentarjev)

---