Od Amadeus
|
blatiš mojo dlan in mi preurejaš nohte gradiš male gradove na črto življenja zapornice na črto sreče
postavljaš cesarstvo ga utapljaš v močvirje grgraš poleg simfonije žab očitno res ne more biti vse popolno po-polno ko je enkrat že polno se tisti "po" prazni polno zadostuje
verjetno imam cesarstvo bogatijo gradov namesto zenic cekine a sem vedno do kolen v blatu z urejenimi nohti a še vedno mi paše ta mehkoba tvojih neskončnih oči popolnost obstaja če odmisliš tisti nepotreben po in zreš v nebo neskončnosti do-polniš praznino in to je to
Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|