blatiš mojo dlan
in mi preurejaš nohte

gradiš male gradove
na črto življenja
zapornice na črto sreče

postavljaš cesarstvo
ga utapljaš v močvirje
grgraš poleg simfonije žab

očitno res ne more biti vse
popolno
po-polno
ko je enkrat že polno
se tisti "po" prazni
polno zadostuje

verjetno

imam cesarstvo
bogatijo gradov
namesto zenic cekine
a sem vedno do kolen v blatu
z urejenimi nohti

a še vedno mi paše
ta mehkoba tvojih
neskončnih oči

popolnost
obstaja
če odmisliš tisti nepotreben po
in zreš v nebo
neskončnosti

do-polniš praznino
in to je to

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---