Napisal/a Sarchy, v nedelja, 13. nov. 05

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Mrtvo sonce sveti na nas
Ubite so naše sanje
Ničesar več ni kar bi nas gnalo
naj potopimo se vanje
Mrtve gore obdajajo dolino
v kateri se silimo živeti
Ne znamo več najti smisla

Ne znamo brez strahu umreti
Mrtva je luna in mrtvo nebo
Mrtev je zrak ki nas obdaja
Zapušča nas vse kar je živo
in sprašujemo se kdo nas izdaja
Zaslepljeni brez lastne pameti
ki je odletela na krilih keruba
se nikoli ne zavemo
da smo sami svoja lastna poguba
A morda nekoč
ko svet bo izbruhal naše bedarije
ko sonce spet bo oživelo
in dež razuma spet na nas se zlije
Morda takrat vstanemo od mrtvih
Morda se dvignemo iz dna
in končno spoznamo pravi jaz
sebe stvari in živega sveta

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)