Napisal/a aude, v četrtek, 17. nov. 05

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

na dan zbistri se potok žuboreč,
od želje v sebi ves goreč,
prihaja z mislimi pobit,
saj drevesa več ne cvetijo,
zelene barve so prekrite
s sivo barvo naše ceste,
tebe čaka, da živi, ni te,

obleka je prekrila dušo,
in skrila je ljubezen tvojo,
s tem je spremenila mojo,
in če bi žarek dajal moč,
bi se prevesila v najno moč.

naj se travnik cvetlic prebudi,
ko tej ljubezni se tako mudi,
naj dež kaplja na utrujene glave,
ko solze sreče moje srčne lave,
gosta megla jutranjega svita,
v čas medlosti in upa je zavita,
sam žarek zjutraj se sprašuje,
kam vodijo vse te struje,
in katero bi danes osvetlil,
in katero bo dež solza zalil.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)