Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow znova izgubljena

znova izgubljena Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a emily, v sobota, 19. nov. 05
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Bolestno se s kremplji oprijemam zadnjih kapelj obstoja. Sprana, pozbaljena in obupno prazna tavam po vseh zametkih novih vesolji.

Drogiram se z instant čustvi. Afekti. Tudi bes je afektično čustvo. Ko jim param želodce in jem njihovo meso vsaj za trenutek postanem eno sama s sabo.
Ljubezen je tista, ki traja v neskončnost. Ne traja zaradi koga ali česa ali do koga ali česa. Samo traja.
Zvezde so vse čas tihe. Mirne. V rumenem listju iščem črke, simbole ali vsaj delne namige za smer.
Vedno novi severi in jugi, neskončno število sončnih vzhodov in zahodov me zavaja, da se še bolj poglabljam v labirinte osladnosti.
Pulz mi raste v neskončnost, ko se umiranje umiri in pride doza sreče se mi vedno znova zazdi, da sem na cilju.
Prepustim se trenutuku in napišem par besed. Potem se seusujem v prah nemelodičnih simfonij in neestetskih ostantkov industrijskih slik.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo