Napisal/a marjetica, v ponedeljek, 21. nov. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Pod dežnikom sva hodila, z ramo rame sva se dotikala, v dalji violine so igrale, skrite sanje so vstale... V teh sanjah sva midva živela in bila sva vesela, ker sva se rada imela.
Tiho srečo sem le sanjala, o njej sem le pesmi pisal in v tihi boli zaspala. V tvojih očeh sem kanček tistega iskala, kar sem nekoč zaznala, pa kmalu sem spoznala, da bila je le šala. Mislila sem, da bila sem tvoja, a ti si me odrinil, se zame nisi zmenil, v resnici si le sebe cenil. Nekoč boš spoznal, kaj si od sebe odgnal in takrat ti v srcu bo žal, to boš na tihem priznal. Meni pa dež iz srca bo bol izpral, ko se na mojem obrazu bo igral in me poljuboval.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|