Za menoj bo na mizi ostala
le skodelica hladne kave.

Ampak jaz grem.

V dnevni hlad se ogrnem
in si ga pripasam z ozkim pasom --
topleje mi bo, kmalu.

Kot da bi hodil po ledeno
mrzli vodi,
počasi, neoklevajoče,
kot da bi v svoje oči
nabiral majhne okrogle snežinke.

Srnjak gre skozi mesto,
skozi gozd nebotičnikov,
kot vodni drsalec
drsi po zaledenelih pločnikih.

Velikan je.

Tisti pravi.

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

---