Na mizi zvezek leži odprt,
oddaljen in hladen,
kakor da z mano je sprt...
V daljavi,
daleč od Antigone in vseh valčkov,
se tvoj obraz pojavi
in zaželim si, da svet bil poln bi srečnih parčkov...

Ura odtekla je še en krog,
ne meni za moje se srce,
njen svet je red strog,
ampak kaj to meni mar, če bolno je srce?
V ušesu melodija ljubezni mi nežna doni,
v srcu me nekaj boli,
telo po tvojem dotiku hrepeni,
kje si zdaj ti...

Komentiraj pesem na forumu.
(6 komentarjev)

---