O, ti moja zavidljiva sreča,
ki rešuješ smrti
ali zgolj podaljšuješ
čakanje nanjo - tisto pravo!

O, ti neizogibni oblak,
ki me skrkaš vase
in megliš pogled s pepelom
izgorelih ljudi - tistih pravih!

Kje so že tista nebesa,
v katerih se tako splača živeti,
torej kar sedaj ad hoc umreti?
O, le kje je tista prava pot?

       Jaz imam le tisto svojo ...
       Reši me že, no!

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---