O mračni jek jesenskih dni!
Vsak beden list, ki se spusti
kot seraf mehko na zemljó,
strmi skozi sivi baldahin
globoko v zvezdnato nebo,
tja k Pleias...

Ko svod nebes je kakor led
in prhek sneg prekriva polje.
Včasih se tedaj misleč
sprehajam med vrstami grobov.

Glej sprevod!

Ljudje molče stopajo mrkih obrazov;
milijoni ustnic stisnjenih v hladen nasmeh.
Razprte oči sanjajo nič.

Ressentiment!

Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev)

---