Deklica majhna stopa v temi.. Snežno bele so njene krhke ročice.. Žalostno gledajo njene temne oči.. Bose slepo stopajo njene nožice..
Žalostno gleda, kako bledi mesec sije, kako zvezde strmijo vanjo.. Nekje v notranjosti ji srčece tiho bije, nihče se ne zmeni zanjo.. Ali sploh kdo na svetu ve, da obstaja..? Ali kdo vidi njene objokane oči..? Nikoli do zdaj še ni videla raja, zmeraj se je skrivala v tej črni temí.. Ali kdo čuti njen strah, kako ji srčece počasi zastaja..? Kako ji počasi trohni in se spreminja v siv prah, kako večni temi počasi se privaja..? S tistimi velikimi, temnimi očmi gleda me tako proseče.. Vse to je za moje srce prehudo, preveč boleče.. Tako močno se mi zasmili, moram jo objeti.. Moram jo objeti in močno k sebi prižeti.. Začutim, kako ji ubogo telesce vso od strahu drhti.. Nič se ne boj, deklica, odslej bom ob tebi v tej globoki temí.. Komentiraj pesem na forumu. (1 komentarjev) |