Izpod črnih las dvoje sivo modrih oči strmi.. Gleda vame in se mi potiho smeji.. Ne vem, po čem tako zelo hrepeni.. Česa si od mene tako močno želi..
Gledam v njene svetle oči, kjer plavajo sive meglice mesečeve noči.. Njen pogled me tako hipnotizira, ne morem se premakniti, čeprav je to velika ovira.. Hudobno, režeče se mi nasmeji, toda njenega glasu nikjer ni.. Tu so samo te sive oči.. Čutim, kako mi pojenjajo moči.. Njena roka se dotakne moje, na koži čutim njen hladni dotik.. Naravnost iz notranjosti svoje zaslišim globoko oddaljeni krik.. Krik moje duše, ki se ji upira.. Toda pod njeno mrzlo roko telo počasi hira.. Duša nima več moči da upirala bi se svetlobi in hladu njenih oči.. Počasi duša se mi izvije iz telesa in zbeži.. K njej, ki jo posesa vase in s krili v temno noč odplahuta.. Počasi mi zmanjkuje moči.. zapro se mi oči.. Mrtva, bleda zgrudim se na tla.. Zdaj vem – obiskal me je Angel Smrti, Angel črne noči.. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |