Pridi, pridi, lepi vran, odpočij si na moji rami.. Nikdar več ne odleti stran, s svojimi temnimi perutmi me objemi in omami..
Prelepi vran, ti, ki skrivaš toliko skrivnosti, da tvoje oči so temne kot ta noč.. V tvoji tisočletni starosti, za skrivanje tolikih skrivnosti, od kje ti takšna moč? Moč, da zadržuješ v sebi vse v temo ovite zgodbe duš, duš, katerim kraljestvu vladaš že tisoče let.. Tvoje perje se svetlika v soju srebrnega Meseca kot razlit črn tuš, Tako skrivnosten in nerazvozljan kot si ti, ne more biti na svetu noben poet.. Tako si lep, tako skrivnosten, tako temačen; tako temen, mračen in za mojo dušo privlačen.. Pridi, sedi na mojo ramo, objemi me in zapelji v omamo.. Vsak tvoj krik je kot petje harfinih strun, vsak tvoj pogled je globok kakor črn tolmun.. Pridi, odpočij si na moji rami, lepi vran.. Pridi, kralj noči, objemi mojo dušo, čuvaj moje skrivnosti in nikdar ne odleti stran. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |