Napisal/a Neva, v četrtek, 01. dec. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Že dolgo ne diham več in samo loputam z vrati. Hlad se je naselil vame, poln osamljneih večerov in nedotaknjene svile. Samo vino prinese šibkost v kolena in izpira resničnost. Strmim v prazno, ves svet je zdrvel mimo mene. In potem postojim pred zrcalom in
krivim usta v nasmeh. Kako že izgleda? Zvijem se na kavč kjer niti slučajno ni prostora za dva. Na stropu poplesujejo sence prižganega televizorja dokler vse ne izgine. Oglasil se boš.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|