V čarobni modri noči,
ko vsa Zemlja mirno spi,
biserni labod svoja krila usloči,
drobno solzo iz strtih oči spusti..

Majcen kristalček pade na vodno gladino,
izvit iz žalostnega srca trepetajočega..
Zvok padca razširi se v jezersko globino,
zasliši se nežno petje belega princa umirajočega..

Kristalna gladina jezera prostranega
se nemirno in žalostno vzvalovi,
kristalna gladina tega jezera zaspanega
še poslednjič v soju Meseca se zablesti..

Med verzi labodjega speva izvijem se iz globin,
v čarobne sanje objeta se dvigam proti nebu..
Obdana s solzami tega belega princa globočin,
prepuščam se vsa zvezdam žrebu..

Dvigam se proti milijardi drobnih luči,
polne čarovnije in sanj so moje oči..
Pogledam dol na molčečo, modro gladino-
tam le še kup bleščečega belega perja, zajetega v nežno mesečino..

Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev)

---