Po licu tiho solza spolzi, v sebi skriva zgodbo bolečo.. Spomine na vse temne noči, ko srce se ji je spremenilo v zver rjovečo..
Solza skriva težke spomine, spomine, ki ne bodo nikoli zbledeli.. Ko je prestrašena ždela v temi in čakala, da vse čimprej mine, ko strahovi so se priplazili iz vseh kotov in jo objeli.. Ta solza je tako tiha.. a vendar kriči.. Kriči po tem, da bi jo našel nekdo, nekdo, ki slučajno bi tisti čas kaj iskal v temí, toda teh okov je nihče več osvobodil ne bo.. Ujela se je za večno v mrežo noči, zbegana in preplašena v temo pred sabo strmi.. Vanjo gleda z apetitom dvoje velikih, hudobnih oči.. Nekje iz daljave se zabliska in zagrmi.. V tej globoki temi za zmeraj bo trpela, njena duša jo bo počasi zapustila, osirotela, ko črna grmeča smrt iz daljave k sebi jo bo vzela.. Komentiraj pesem na forumu. (1 komentarjev) |