|
V bele višave dvigajo se skrivnostne meglice,
vsaka od njih svojo dušo nosi..
Zlat prah se vsuje izpod peruti bele ptice,
pade na travo, zapolni kapljice prozorni rosi..
Srebrno svetlikajo se rože drhteče..
Tako nežne, prepolne sreče..
Ozirajo se daleč proti nebu navzgor,
žareče, toplo sonce se jim priklanja navzdol.. Ptice srebrne skozi plavo nebo letijo,
listi, padajoči na zemljó v soncu se iskrijo..
Tam nekje v daljavi se sliši potoka žuborenje,
spet nekje vstran od tod divjega slapu rohnenje.. Oh, kako prečudovita je ta cvetoča narava..
Tako lepa, preprosta, brezskrbna, živahna, sanjava..
Kaj bi dala, da bi bila del nje –
te žareče, smejoče se, vabljive, lepe gospe.. Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev) |
