Devica iz temnega dna Oceana nalahno plava v temni modrini.. Gladina jo vabi vsa zaspana, kot ogledalo blešči se v srebrni mesečini..
Devica, ovita v modro, temno tančico plava tiho skozi skrivnostno vodno meglico.. Dolgi, kozmično modri lasje valoviti kakor temne, dolge svilnate niti.. V svojih nežnih belih ročicah Otroka drži, srce ji tiho, spokojno ihti.. Ve, da kmalu se bo morala od njega posloviti ter nazaj v globino, od koder je prišla, se vrniti.. Otrok milo, tiho se smehlja ko tako gleda navzgor proti bleščeči se gladini morjá.. Srebrne ročice Otrokove pobožajo belo lice, belo lice te v temno tančico ovite Device.. Ko prispeta na svetlo gladino morja, Luna ju pozdravi, srebrno se jima smehlja.. Proti Otroku iztegne roke in ga s sojem ovije, svetla bleščeča srebrnina ga zalije.. Devica ga poljubi in mu izreče tih blagoslov, ter neslišno spolzi nazaj v globoko tišino tokov.. Skozi mesečino obsijano temno noč nežno zapojó harfine strune.. Pravkar bil je brezmadežno spočet Otrok Lune.. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |