v temni sobi, brez luči,
v kotu osamljen starec sedi,
po licu mu grenka solza polzi.

Nikomur  ni  mar za solze v očeh,
nikomur ni mar, če hudo trpiš.
Vsak je prezrt vase zaprt .

V svetu krutem izgubljen,
sam sebi prepuščen.
Nekje pa le lučka rešitve gori,
slediti ji moraš, življenje ti osvetli.

Je starec jokal, ker sam je ostal.
Je šel med ljudi, potrebne pomoči.
Tam našelje upanje,
preizkusil zaupanje.

Umrla je žalost, se rodilo veselje,
starec na novo
preizkušal je življenje,

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---