Jaz vem veliko,
da se nebi narobe razumeli.
A še vedno premalo,
da bi me med pametne šteli.

Nekaj pa le vem,<...

Rada bi vam povedala,
o cvetočih travnikih in neskončnih dišečih poteh,
ki vodijo skozi gozd do osamljene jase,
kjer se nemočne srne...

Samevam v tišini z okusom grenkobe,
k tlom pa me vleče veriga realnosti.
Na eni strani želja po zatekanju v narisan svet...

Objeta stojiva.
Med nama je samo toplota teles.
Gledava se.
Med nama je samo poljub.
Ljubiva se.
Med nama ni n...

Kaj bi sploh rad?
Še vedno ne vem,
čeprav sem že star,
kam sploh grem.

Kaj se dogaja?
V mestu zmaja, Beri dalje...

ČASI OTROŠTVA – NEPOZABNI SPOMINI,
DOGODKI, DOŽIVETJA, KI SO TI EDINI,
SAMO TVOJI, DELIŠ JIH LAHKO LE TAKRAT,
KO IMAŠ NEKOGA R...

Drobni beli cvetovi šmarnice,
dotik zgodbe, duh prave solzice.
Objem nežnosti čez Slovenijo,
kot svitanje zorne jutranjice. ...

Televizija gori v prazno.
Zunaj brni avto.
Vse je porazno.

Hodi po
mokro zaprašeni cesti.
Niti za gube na svojem
razpadlem obrazu,
se ne zanima več.

Hodim in gledam te nemočne ljudi, 
te otožne obraze, 
oči žalostne, oč...