|
Od Pegazus
|
|
En sam pogled,
Vse kar se ti zdi resnično,
zbledi v soju navideznih luči.
Povej mi, kaj žene te v neskončnosti
In povem ti, kdo si?
Misliš da si srečen?
Ali misli mislijo?
»Ne poznaš poraza,« so mi rekli
modri misleci ki mislijo da misli
ne vedo resnice, ki se skriva za
zastorom lažnih (ne)resnic.
»Odkrita pot v tebi leži« modrovali so naprej...
Pot ki vodi v singularnost enega, tistega...
Prekleto! Česa?!
Odgovor izgubil se je, nekje na pol poti
morda na koncu čakalne vrste pred trafiko,
kjer delijo brezplačne vzorce smisla... A?
Pogledala me je s tistimi žalostnimi krogi
in prisegla da ne bo nikoli nesrečna.
Opazil sem dve mački,
kako brezskrbno valjata se po travi.
Povejta mi, razkrijta... če le sonce vam že
udarilo ni v glavo?
Odgovora nisem dobil. Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev) |
