Morda modra,
skoraj posinjela,
v olivni barvi
starega šinjela,
koraka misel
strumno na paradi
v pozdrav in v slovo
pomladi.

Morda črna
v slutnje potemnjena,
morda bela
v sanje zasnežena,
koraka misel
skrita v podkapi,
da v večnosti
smo le vojščaki
in dihamo
vsi v isti sapi.
Morda siva,
davno osivela
koraka misel -
bržčas brez pomena,
v brezbarvne črke
danega imena.

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---