Obmolknejo orgle
v odjugi nezmotljivega,
razpotje minljivosti
v raztopljeno prosojnost,
ker se hranim na hladnem
pred dotiki čilih babic,
ki plešejo same

v visokih petah,
razgaljenih neder,
čakajoč na sneženje
kot strast na pohoto,
kot nožnica meč,
v spovednici želja
prebičane s samoto
in hrepenenjem
Ob večerih brez plesalca,
v nočeh brez plezalca,
po škripajoči postelji
nepotešene.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---