Mnogo laži, mnogo skrivnosti, trpljenja in solz prelitih o tebi. Izdajalske duše, nešteto ran, bolečin, ki mi jih zadaja vran...

Brezbrižno mi
Polagajo sence na
Hrastovo kožo dlani
Obrnjene v
Sever jug
Vzhod zahod
Jih kuštrave pošiljam

Kot glas resnice,
mi odmeva v glavi.
Njena popolna figura,
v popolni obleki.

Ona ima obraz,
obraz lepo...

Glasba.
to je tisto kar potrebujemo,
rabimo.

Nikogar ni, ki bi jo nadomestil
in jo nadoknadil.

Prepletenost življenjskih poti,
preproga tisočerih možnosti
in let
tkaninastih misli.

Nikoli nisem verjela,
da se lahko uresničijo sanje,
nikoli nisem vedela,
da zares verjamem vanje.

Duša hrepeni,
se iskri,
lebdi med zemljo in nebom.
Srce zdaj miruje
in spet bije
v ritmu vesoljske melodije.

ždeti nebu v obraz
in
trkati na špike zvezd
brez zabojev pod nogami
kar tako - z viška
ponosno kot preluknjan bog

Nebom videla tvojega nasmeha
in nebom slišala tvojega petja
smeha nikoli več,
sreče nikoli več,
samo spomi...