To je noč,ko srce kliče na pomoč,
to lahko je noč,ko odšel bom proč,
a kaj ko srce ne dovoli
in žalostno poje mi...

REF1:
Skozi noč,zdaj prebujam se
in zrem v obroč,kje si ti,
kam zdaj svoje sanje skrila si.
A je res,tako zelo hudo
da sanje v nič izginejo.

Zdaj črni obraz brišem v dlani,
je minilo leto kar odšla si vstran ti,
le mrtev spomin ostal je v duši,
pridi dekla in mi solze posuši.

REF2:
Zdaj ne morem več proč,
ujet sem v svoje sanje
tam kličem na pomoč,
objemi me in popelji
v nebo,daj da poljubim
jo vsaj v slovo.

Se dvignem na noge nemirno stojim,
saj upam na sanje da te spet ulovim,
a moje sanje se rušijo,
vse življenje se že krušijo.

Obstal sem v črnini popolni globini
in ne vidim izhoda več v tej praznini,
pozabljene poti,pozabljen ves svet,
zdaj se zavedam da zgubljen sem planet.

REF1:
Skozi noč,zdaj prebujam se
in zrem v obroč,kje si ti,
kam zdaj svoje sanje skrila si.
A je res tako zelo hudo,
da sanje v nič izginejo.

(refrena povežemo)

REF2:
Zdaj ne morem več proč,
ujet sem v svoje sanje,
tam kličem na pomoč,
objemi me in popelji
v nebo,daj da poljubim
jo vsaj v slovo.

Iginule so vse slike,
izginule kakor ti,
izgubljene so vse sanje,
izginule kakor vsi!

*Roberto*

Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev)

---