Veter v vejah negibnih samot,
v brezbrižnih sanjah ležijo človeške misli
in pljujejo po zraku proti onostranstvu  Beri dalje...

Moje življenje je prazen list
med praznimi listi drugih ljudi
zato se sprašujem
kaj je življenje?
Je to tavanje med ljudmi, Beri dalje...

Strgal se mi bo !
Kdaj? Zdaj!
Zakaj? Zato!
Ne reci mi da bolje bo,
ker nikoli ne bo tako,
tako k...

Puške na ramah,
solze v očeh,
igra kot šah,
smrt v dolgih dneh.

Zmaga črn, zmaga bel,
ubijamo se, kot da...

Telesa
Odbijajo in privlačijo se v krog
Preprosto je zadonel starec, o katerem sva sanjala kot otroka
Iz doline pod goro<...

Zaril v prsi si obraz,
obstal in moj dih čakal,
rekel, da postal odvisen si od mojih las,
vonja, ki tako nenapo...

Je prazen lonec domišlije, čakam da bo poln, da se zlije po papirju, da plaval bom kot čoln, po morju poezije.

Nasmeh se reflektira
neštetokrat na ogledalih
v dvigalu
ko se peljeva na sonce

Kaj naj naredim,
kako naj zdaj živim,
pa ni žalost zaradi tega,
je še zaradi marsičega.

Naša mati Zemlja, ta prečudovita okrogla stvar,
ki v temnem, skrivnostnem Vesolju lebdi..
Mirno, počasi, sanjavo se vrti...