V kraju ki ga ni
pa bi moral biti nekje,
kjer prideš od vsepovsod
gledat predstavo otroštva,
brez obžalovanja v očeh,
brez spomina na mrtve,
brez tolažbe za žive,
kot upanje, ki ne sluti,

kot beseda brez pomena,
dorečen v zanikanju.

Kakor vrvohodec
v kraju, ki se le zdi,
med potresnimi sunki,
zgrožen nad samim bivanjem,
bežiš pred pogledi osamljenih
vajen hoje po praznem
v izpraznjeno.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---