| Napisal/a Andrej Pilko, v ponedeljek, 19. dec. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Krogla, ki ni bila namenjena meni
je pristala v mojem telesu.
Privlečem se do doma
in padem na posteljo,
zazvoni telefon.
Oglasi se moja ljubezen,
ki nekako vedela je,
da smrt med nama je.
Tišina....in ona čaka na mojo nekakšno izpoved.
Umiram umiram zakaj ravno jaz.
Povem ti ljubezen moja
lepo ni niti malo, celo nasprotno,
grdo je prav grdo.
Moje oči izločajo ob vsakem tvojem
glasu vedno več solza.
Solz, ki tečejo po mojem belem obrazu,
obrazu, ki naznanja smrt.
Z mojega obraza solze padajo in se
na beli nedolžni rjuhi mešajo s krvjo.
Umiram umiram zakaj ravno jaz.
Odtekle so zadnje kaplje solz
in zadnje kaplje krvi.
Tvoj glas ljubezen moja
izginil je v temi
v temi, ki je bila najtemnejša
do sedaj v mojem življenju.
Umrl sem umrl sem zakaj ravno jaz.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
