Dan deževen, siv, ves tih,
ko se te usmili stih.
Pogled skozi okno, brez besed.
V misliš tavaš v nedogled.

Včeraj zdi se kot nikdar,
čas le sencam je vladar.
Mize, stoli, vlažnost sten

Vse izgublja svoj pomen.
In se zdi, da bil le sen
je tale dan, siv in meglen,
čeprav verjeti ni očem.

Ne prej, ne zdaj in ne potem,
odmeva žalostno refren.
Ne prej, ne zdaj in ne potem.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---