Od Virginia
|
ujeta v strahove in lebdenje bdenje iz srca mojega on vzet ne bo nikdar dar postala le oddaljena sem stvar tvar odmev tih in otožno sem zvenenje venenje
nejasen tvoj obraz in ves zmaličen ličen v meni neizbrisna rana, škoda koda v nemih krikih kliče mi Gospoda oda ta duša, ki želi si mir resničen ničen
sanjav pogled prečutih je noči oči ko sanjala poglede sem, poljube ljube v srcu zvezde žar pa vedno mi svetli tli da spomnil se boš davne ti obljube ljube da mene nikdar nočeš ti zgubiti ubiti v brezno tonem te boleče zgube... Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|