Premnoge poti prehodil sem, preveč porazov doživel, a vedno sem znova preživel, ko v tihih sanjah sem te objel.
REF: Ko po tihem sem priplazil se do tvoje sobice, ko tih objem pozdravi me vem ljubim tebe le. Zato poljubi me v slovo, saj mogoče bolje bo, čeprav bolečine premagat se ne da, a vem da moram vstran. (konec refrena)
Spet to jutro je prišlo najine sanje izbrisalo, a vem da spet se srečava, in tiho se objameva. Zdaj spet zaslišim drobni spev, kot prej že mnogokrat, poje da sem psihopat, pa vendar ljubim te.
Ko tihe se lučke na nebu prižgo, ko se pričara večerno nebo, ko vetrič objema moje telo, takrat vem da mi je toplo. REF: Ko po tihem sem priplazil se do tvoje sobice, ko tih objem pozdravi me vem da ljubim tebe le. Zato poljubi me v slovo, saj mogoče bolje bo, čeprav bolečine premagat se ne da, a vem da moram vstran. (konec refrena)
Kaj naj naredim ko sonce več ne bo zašlo, kako naj k tebi pridem,da nama bo lepo, mar resnično mora bit tako, da se vse sanje rušijo. REF2: Zdaj te objemam zadnji krat, ker sonce več noče iti spat, in vem zaprte so vse poti, ker ob meni več te niii. (zadnja vrstica počasna) *Roberto* Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|