Od Ita
|
Včasih je Angel črna ptica Spušča se na moje dvorišče S svojimi predirnimi očmi Ošabno pada, V upanju, da me ulovi, Medtem ko opazuje mojo rast In vidi moje padanje ob lastnem bahanju...
Včasih, ko v noči temni Gledam skozi odprto okno In iščem nekaj, neopazno, Sem kot črna ptica na mojem dvorišču. Nadzira me luna iz višav Neprenehoma, drhtim v ritmu njenega bolščanja. Včasih, ko majhen val na obrežju, Ne doseže valovanja Tako kot črna ptica in njeno gnezdo Ne preživita viharjev časa, Ali pa kot takrat, ko zaprem svoje oči In vidim svoje prazne obljube kot ostre sulice Naperjene proti Svetlobi, Takrat vem, da sem na poti domov. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |