Od Ita
|
Gledam levo, gledam desno, Vse je prav zares groteskno Slika hitro se premika, Roki vztrajno se krivita, Nogi trdi sta in težki, Neuporabni kot priveski. Vsak dan pa se svet spreminja ,
Pa četudi le sedim. In velikokrat razmišljam, Sploh čemu naj še živim. Zvok dogajanja v bližini Slutnjo daje z upanjem, Da morda pa le izvem! Moj spomin in moje misli, Raziskujejo pomen, Smeh me zvije, ko dojamem Da je pravzaprav vseen. In tišina um zbisti mi Dihanje se umiri... Angel večnosti me Objame, bolečino ublaži... Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev) |