Napisal/a Neva, v sreda, 11. jan. 06 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Prostor je vedno ožji, ko sediva tako vsak k sebi. Vem, da moram biti jaz tista. Tako se bojim, ker nočem... Povem ti kako zelo... in vem, da včasih boli, ko ti kdo pove, da te ima rad.
Res morava? V tvojih očeh preskakuje, nisi še pričakoval? Odrivaš dokončnost in hočeš edino česar nimam.
Odločiš se, a še ne veš. Poljubiš me, kot da je prvič. Poljub me spremeni v sol in pelin. Potem počasi greš..... lahko bi.... ampak greš. Si me sploh opazil?

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|