Napisal/a Neva, v sreda, 11. jan. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Prostor je vedno ožji,
ko sediva tako vsak k sebi.
Vem, da moram biti jaz tista.
Tako se bojim, ker nočem...

Povem ti kako zelo...
in vem, da včasih boli,
ko ti kdo pove, da te ima rad.

Res morava?
V tvojih očeh preskakuje,
nisi še pričakoval?
Odrivaš dokončnost in
hočeš edino česar nimam.

Odločiš se, a še ne veš.
Poljubiš me, kot da je prvič.
Poljub me spremeni v sol in pelin.
Potem počasi greš.....
lahko bi....
ampak greš.
Si me sploh opazil?

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)