Preostajajo mi ustnice,
ki sem jih zapisala morju.
Nikjer drugje ni toliko 
   besed in šepetanja,
toliko ljubezni in igranja,
   vetra,
      diha,
   barv,

ki izgubljajo se za obzorje,
   vihre,
ki glasnejša je od volje.
A obmolknejo
ko val izbriše sled.
Morda le za trenutek
a več ne morejo,
ker jim je dana moč,
da se smejijo.Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev)

---