|
Neskončno zadnja večerja. |
|
|
|
Od Amadeus
|
|
roka pred očmi
ne vidi okrušenega krožnika brez dna
lačno zahteva hrano
pripravlja živila s pretečenim rokom
anoreksija v pomanjkanju
delitve pomembnosti
brez okruškov celote
v izgubi ostrine in fokusa
zamegljenih slik spomina
lakota
želja po hrani
po nažiranju z nakopičenostjo
nepodarjenih čustev
plemenitenje okusa?
ali izguba hranilne vrednosti?
sita sem
sita vsega tega
kar ni moje - čigavo je?
hočem dati ... razdati
darovalka organov
le da še nočem umreti
bila bi le hrana njemu
ki me zna prežvečiti
in nalagati v tok svojih žil
brez anoreksičnih simptomov
brez bulimičnih izbruhov okusa
gurmanstvo brez meja
morda ravno to omejuje? ne morem videti brez gledati
z rokami položenimi na obraz
darujem dlani
prevečkrat zakrijejo horizont
da spregledam slavnostni pogrinjek
dekoriran s človeškimi objemi
kje je ta vsemogočni bog,
ki bi prišel na mojo zadnjo
večerjo popolne predaje
okrušenega krožnika
nad porcelanom mojega sveta?
Naj se že zasveti.
pa brez slepil Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)
|
