Neskončno zadnja večerja. |
|
|
Od Amadeus
|
roka pred očmi ne vidi okrušenega krožnika brez dna lačno zahteva hrano pripravlja živila s pretečenim rokom anoreksija v pomanjkanju delitve pomembnosti brez okruškov celote
v izgubi ostrine in fokusa zamegljenih slik spomina lakota želja po hrani po nažiranju z nakopičenostjo nepodarjenih čustev plemenitenje okusa? ali izguba hranilne vrednosti?
sita sem sita vsega tega kar ni moje - čigavo je? hočem dati ... razdati darovalka organov le da še nočem umreti bila bi le hrana njemu ki me zna prežvečiti in nalagati v tok svojih žil brez anoreksičnih simptomov brez bulimičnih izbruhov okusa gurmanstvo brez meja morda ravno to omejuje? ne morem videti brez gledati z rokami položenimi na obraz darujem dlani prevečkrat zakrijejo horizont da spregledam slavnostni pogrinjek dekoriran s človeškimi objemi
kje je ta vsemogočni bog, ki bi prišel na mojo zadnjo večerjo popolne predaje okrušenega krožnika nad porcelanom mojega sveta? Naj se že zasveti. pa brez slepil Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|