Žal Pokraculja
spet pokopava psa
tam na dvorišču.

Vsa okolica še
bedi in njo nič srce,
prov nič, ne boli.

Njej je glavno to,
da psa videti več ni
četudi smrdi...

In moli, moli
Pokraculja, ker ve, da
nov pes čaka že.

Nikoli ni in
ni ne konca, ne kraja
vse se ponovi...

Tava in tava
Pokraculja v svetu
prividov in mor.

Duša njena je
izgubljena in lebdi,
kri se ji suši.

Včasih ustavi
se, pogleda a prov nič,
nič, ne spregleda.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---