Strah, da ne bom več nikoli napisal pesmi
je postajal vse večji.

No, potem je umrla babica in pokopali smo jo
v njeni najljubši obleki.
Ničesar ne čutim  več, niti jeze!
Sem zapisal globoko v srce in
kmalu potem zajokal kot majhen otrok.

A strah, da ne bom  več nikoli napisal pesmi
je postajal vse večji.

Zdaj vem, da imava oba  velike oči
in nekaj malega  za povedati.
Drug drugemu in vsak sebi.

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---