Kar raste bo raslo
s koreninami proti nebu,
z odrezanimi prsti,
z onemelim jezikom
in pesmijo, 
ki ne premore dotika ljubezni,
četudi ji bičaš z naslado.

Kar rodi bo obrodilo
na posušenih vejah,
na odpadlem listju,
na gnijočih cvetovih,
in v zemlji,
prepojeni s krvjo,
ki jo usmraja pozaba.

Kar vene bo cvetelo
v najmračnejši izbi duha
razpolovljeno in golo,
z očmi proti nebu,
z besedo proti molku
in se ne sme podariti.

Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev)

---