Bil kot sončni žarek si, se pojavil, misli zaposlil, ne zavedal se, mi mojo dušo osvojil.
Pisal si besede očarale so me, iskrice prižgale, začutil si,zaslutil, da to ni le iskrica, nastaja požar, ki si ga nisi želel in ni te razvnel.
Bila je iskrica le na moji strani, mogoče presijoča, od mene te je odvrnila in v molk ovila.
Bolel je ta molk, nerada priznam, ker s tem svoja čustva izdam.
Nisem želela, da moje pisanje zveni tako, da razkrije ti misli moje in hotenje, ostalo je le moje hrepenenje.
Zakaj so tvoje besede zvenele tako, da žgale so , mi zmedle glavo, dušo obremenile, nažalost se kot milni mehurček razblinile.
Prekinil si tako na silo, priznam ti, ni bilo meni milo.
Želim si, da moč bi imela te pozabila Iz mojih misli prepodila.
Pišem ti besede, izlila sem jih na papir, prisotne so v meni, izvabljajo mi solze v oči, srce si tega priznati ne želi.
Naj ustnic ti ne spreleti nasmeh, naj moje besede ne zvenijo meni v posmeh.
Ne bom te prosila, ne bom se poniževala in nekaj hotela, ne razumi me napak, zame si bil očarljiv in mil.
Vem, da sovražiš solze v očeh, da je zate to izsiljevanje, vedi, da so se s solzami razblinile moje sanje.
Ko zagledala bom tvoje ime ne bom več zatrepetala, na mojih ustnicah ne bo več zaigral nasmeh postal boš preteklost, naj ostane tako,upoštevane tvoje želje so to. Komentiraj pesem na forumu. (7 komentarjev) |